Zasebna šola plavanja NARF za otroke, mladostnike in odrasle, je nastala zaradi otrok, s prepričanjem, da otroci potrebujejo najboljše. Najnižji cilj šole je, da člani preplavajo 1 kilometer lahkotno, s pravilno in učinkovito tehniko. To znanje smo si postavili kot ločnico med povprečnim in šolanim plavalcem zato, ker je večini ljudi ta cilj s primernim pristopom lahko dosegljiv. Za tiste, ki ravno dosežejo ta kriterij to pomeni približno pol ure zmerne neprekinjene aktivnosti.

Čeprav nanjnižji cilj opredeljujemo s preplavano razdaljo, pa nas pri učenju bolj kot razdalja zanimata pravilnost in lahkotnost tehnike. Bolj kot tehnika zaveslajev in udarcev nas zanimata tehnika dihanja in ležanja na vodi. In še bolj kot z nalogami se ukvarjamo z odnosi in počutjem.

Pri plavanju je malo res velikih, izstopajočih stvari (kot so roke, ali noge). Je pa nekaj malih stvari, ki jih opazimo, če pogledamo z neznačilnega zornega kota. Ravno z njimi se je pomembno ukvarjati: takt, ritem, tempo, oblika, koordinacija, dinamika, vztrajnost in veselje. Telo jih le odraža s tehniko.

V sposobnostih in dinamiki razvoja smo ljudje različni. Takšni, ki zdaj prehitevamo, drugič zaostajamo. Večina dojenčkov že lahko pluta na vodi, nekateri pa se po njej lahko pomikajo z značilnimi plavalnimi gibi že pri dveh letih. Večina otrok je sposobna pri 12-ih letih preplavati za večino ljudi nepredstavljivo razdaljo enega kilometra, kar za trenerane plavalce že dolgo ni nič posebnega.

Največ je odvisnega od tega, kako rad bo otrok imel vodo in kaj za vas pomeni plavati. Če bo otrok imel rad vodo, bo v plavanju tako užival, da bo klasične zamahe naredil morda pri štirih letih. Če vam to zadošča, bo to osvojil že v kratkem tečaju. Če pa bi radi, da se otrok nauči tistega plavanja, ki bi ga z lahkoto znal, boste morali razmišljati, da ne gre za nastavljanje gibov, ki bodo podobni plavalnim, ampak za oblikovanje pravilne – ekonomične plavalne tehnike. Tega pa se ne da storiti v čarobno kratkem času. In tu ste pred dilemo. Uči se lahko intenzivno ali extenzivno, na hitro v tečaju ali počasi v šoli.

Mi verjamemo:

• da je intenzivno primerno za starejše, ki jim življenje beži, mlajši pa naj se učijo prijazneje – bolj postopno
• da je smiselno začeti zgodaj, recimo s 5-imi leti, potem pa imeti nekaj let potrpljenja in se z otrokom veseliti ur v vodi.

Razumemo pa tudi, da današnja vsesplošna stiska (tudi s časom) ni voda na mlin našemu pogledu.

Najprej bomo pogledali, česa morda še ne zna ali ne dovolj dobro, potem pa se bomo pogovorili o smiselnosti učenja. Morda je takšnemu mladeniču ali mladenki bolj do plavalne aktivnosti kot »mučnega« strogega učenja. V tem primeru bomo načrtovali ob plavanju v dobri družbi, med morebitnimi obstoječimi napakami pa v dogovoru z mladostnikkom/co izbrali eno ali dve, na kateri bomo med letom pozorni, da ju odpravimo.

Predpostavljamo, da je bolje, ko nekdo zapusti šolo plavanja, da obvlada vsaj eno tehniko res dobro, kot pa tri slabo. Zato ne učimo vseh tehnik hkrati enako. Dokler člani še ne obvladajo nobene od tehnik tako, da bi bila primerna za utrjevanje, se intenzivneje posvečamo učenju ene tehnike, z dvema pa se v tem času le seznanja na njunih osnovah. Če bodo dovolj dolgo v programu, jih bomo naučili treh tehnik, učili pa se bodo tudi delfina. Ali se ga bodo naučili pa ni odvisno le od časa ampak tudi od telesnih lastnosti, ki jih ima posamezni član.

Uživati v aktivnem plavanju.

V štirih tehnikah, ki jih plavajo trenirani plavalci (kravl, prsno, hrbtno, delfin) , usposobiti člane do stopnje, ko po obliki plavanja ne plavajo slabše od večine tekmovalcev (to pomeni tako pravilno, da je tehnika zaradi pravilnosti lahkotna – ekonomična, ob povečani uporabi moči pa tudi učinkovita).

Vztrajati v aktivnosti, ki je sama po sebi monotona in zato lahko tudi dolgočasna, kar pomeni vzgajati zbranost in potrpežljivost in samokontrolo.